prim. mag. Branko Šibanc

dr. med., spec. infektolog (vodja medicinske dejavnosti)

Leta 1987 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, istega leta je postal mladi raziskovalec na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, kjer je leta 1992 zaključil magistrski študij iz klinične nevrofiziologije s temo Simpatični kožni odziv. Nato se je zaposlil v Splošni bolnišnici Celje, kjer je bil vse do prihoda v Terme Dobrna, zaposlen na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Leta 1994 je zaključil specializacijo iz infektologije, kjer se je posvečal bolnikom z okužbami, še posebej pa bolnikom z Lymsko boreliozo. Vseskozi je deloval tudi v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje (SBC). V letu 2017 mu je bil podeljen naziv primarij.
 
Bil je glavni in neposredni mentor številnim specializantom infektologije, mikrobiologije, internistike, družinske medicine, pnevmologije, študentom obeh slovenskih medicinskih fakultet. Poučeval je na Srednji zdravstveni šoli v Celju in bil asistent na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Splošni bolnišnici Celje je vodil Komisijo za zdravila, Komisijo za protimikrobno zdravljenje, tim za zdravljenje Lymske borelioze in Odsek za zunaj-bolnišnično zdravljenje infektoloških bolnikov. Bil je konzultant infektologije vsem bolniškim oddelkom in Bolnišnici Topolšica. Od leta 2011 je bil član strokovnega sveta Splošne bolnišnice Celje. Bil je kontaktni člen med EARSS in ESGAP s Splošno bolnišnico Celje.
Od leta 2010 je izvedenec ZPIZ in od 2005 tudi član Nacionalne komisije za smotrno predpisovanje protimikrobnih zdravil v Republiki Sloveniji.
Od leta 1999 je predsednik Društva bolnikov z boreliozo Slovenije.
Leta 1998 je bil proglašen za I. Častnega člana Društva bolnikov z boreliozo, 2010 in 2011 je dobil naziv POPovega zdravnika leta, v letu 2011 pa naziv Naj Celjana.
 
V Termah Dobrna obravnava bolnike, ki so potrebni dodatne nege, rehabilitacije, paliative; uvaja nove metode rehabilitacije bolnikov, ki so preboleli bolezni, ki jih na človeka prenaša klop, vključno z njihovo diagnostiko in zdravljenjem, kot pri bolnikih s kronično utrujenostjo in fibromialgijo. Posebej se ukvarja z motnjami spanja, ki vodijo ali spremljajo v številna kronična vnetna obolenja in avtoimune bolezni.

Pokaži več

Petra Šket

dr. med., spec. ginekologije in porodništva

Leta 2003 je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 2010 je opravila specialistični izpit iz ginekologije in porodništva.
Poleg licence za delo na področju ginekologije in porodništva ima tudi licenco za zdravljenje z laserjem v ginekologiji. Podiplomsko je opravila teoretična in praktična izobraževanja iz področja uroginekologije pri nas in v tujini.
Do leta 2020 je bila redno zaposlena na ginekološko porodniškem oddelku SB Celje. Tam je opravljala delo v porodni sobi, delo v ginekološkem dispanzerju ter ginekološko diagnostiko in operativne posege.
Od 1.1.2020 je redno zaposlena v Termah Dobrna, kjer opravlja delo v ginekološkem dispanzerju in delo na področju rehabilitacije po ginekoloških operativnih posegih.

Pokaži več

Ana Murko

dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine (vodja rehabilitacijske medicine)

Ana Murko, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, se je zdravniški ekipi Term Dobrna pridružila ob koncu leta 2016. Svojo zdravniško poklicno pot je pričela na Medicinski fakulteti v Mariboru. Študij medicine je zaključila novembra 2010 in januarja 2011 začela s pripravništvom, ki ga je opravljala v Splošni bolnišnici Celje in končala s strokovnim izpitom junija 2011. Septembra 2011 je pričela opravljati specializacijo iz fizikalne in rehabilitacijske medicine, novembra 2015 je naredila evropski izpit iz fiziatrije in specializacijo uspešno končala novembra 2016. Že med specializacijo je opravila osnovni tečaj akupunkture pri priznani šoli v Zagrebu in se udeležila več modulov Cyriaxove ortopedske medicine. Vpisana je na podiplomski študij Biomedicinske tehnologije na Medicinski fakulteti v Mariboru. Največji izziv pri delu z bolnikom ji predstavlja individualna obravnava posameznika v celoti in rešitev kompleksnih težav.

Pokaži več

Leonarda Lunder

dr. med., spec. psihiatrije

Diplomirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1995. Specialistični izpit iz Psihiatrije je opravila leta 2003. V sklopu specializacije je opravila podiplomski študij iz psihopatologije in psihoterapije. Izobraževala se je iz vedenjsko kognitivne terapije, 2.stopnja.
V Psihiatrični bolnišnici Vojnik je bila zaposlena od leta 1998 do leta 2009, od 2003 kot vodja oddelka. Od leta 2009 dela v Zdravstvenem domu Celje, kjer je trenutno predstojnica Enote za psihiatrijo.

Pokaži več

mag. Nada Žemva

spec. klinične logopedije

Mag. Nada Žemva, specialistka klinične logopedije, je zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Slovenije - Soča v Ljubljani. Področje njenega dela so nevrogene motnje govora in motnje požiranja, ki so posledica bolezni osrednjega živčevja.
Izobraževala se je na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Ker v Sloveniji nismo imeli univerzitetnega študija logopedije, je študij nadaljevala na Fakulteti za defektologijo v Zagrebu, Oddelek za logopedijo. Z magistrsko nalogo "Ugotavljanje kvalitete življenja bolnikov po možganski kapi" je zaključila podiplomsko izobraževanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti, Katedri za otorinolaringologijo v Ljubljani je opravila specializacijo klinične logopedije.
V njeni bibliografiji najdemo članke, ki predstavljajo različna področja nevrogenih motenj: motnje razumevanja, govora, branja in pisanja ter motnje požiranja. V knjigi "Rad bi povedal" so podrobni opisi motenj in predlogi za premagovanje težav, tako za bolnike po preživeli možganski kapi kot tudi za njihove svojce.
Mag. Nada Žemva je že drugi mandat predsednica Društva logopedov Slovenije in članica Sekcije za nevrogene motnje in motnje požiranja pri Društvu logopedov. V International Association of Logopedics and Phoniatrics (IALP) je članica odbora za afazijo. Sodeluje tudi v Collaboration of Aphasia Trialists (CATs) v delovni skupini, ki se poglobljeno ukvarja s posledicami, ki jih prinaša afazija na človekovo življenje in življenje njegovih najbližjih.

Pokaži več